Obstaja stara legenda o Guarani indijancih, ki se nanaša na njihovo poreklo in sega globoko v mogočne gozdove Paragvaja. Po legendi, so predniki Guaranijev nekoč v davni preteklosti prečkali velik in prostoren ocean, da bi se naselili v obeh Amerikah.
Našli so deželo, ki je bila hkrati čudovita in polna nevarnosti; z marljivostjo in trudom, so si deželo pokorili in ustvarili novo civilizacijo.
Pleme je obdelovalo zemljo in z generacijami so postali vrhunski poljedelci in rokodelci.
Guarani indijanci so po svojem prepričanju pričakovali prihod visokega, močnega, svetlolasega, plavookega, bradatega boga (Pa'I Shume), ki je po legendi stopil z nebes, da bi na zemljo prinesel nova spoznanja.
Prinesel je versko znanje in jim pokazal tudi nekatere kmetijske prakse, da so lahko preživeli iz dneva v dan in tudi v času suše in bolezni. Odklenil je skrivnosti zdravja in medicine ter razkril zdravilne lastnosti avtohtonih rastlin.
Ena od najpomembnejših skrivnosti je bila, kako obrati in pripraviti liste drevesa Yerba Mate. Mate napitek je namreč mišljen, da zagotovi zdravje, vitalnost in dolgo življenje.
Bilo je takole: pleme bi izkrčilo del gozda, posadilo manioko in koruzo, vendar bi se po štirih ali petih letih zemlja izrabila in pleme zato preselilo drugam. Utrujen od takega seljenja, je nekoč neki stari indijanec zavrnil ponovno selitev in raje ostal tam kjer je bil. Najmlajša izmed njegovih hčera, lepa Jary, je bila razdvojena: ali naj gre naprej s plemenom, ali ostane z očetom dokler ga smrt ne odnese k večnemu miru. Kljub moledovanju njenih prijateljev naj gre z njimi, se je odločila, da ostane s svojim očetom.
Ta gesta ljubezni si je prislužila nagrado. Nekega dne je neznan šaman prispel na njun ranč in Jary vprašal, kaj si želi, da bi se počutila srečno. Dekle ni zahtevalo ničesar. Toda starec je zaprosil: "želim si nove moči, da bi živel dalje in lahko odpeljal Jary k plemenu, katerega je zapustila".
Šaman mu je dal zelo zeleno rastlino, odišavljeno z dobroto, in mu dejal, naj jo posadi, obere liste, jih osuši na ognju, zmelje, dene v posodico, doda hladno ali vročo vodo ter po majhnih požirkih spije čaj. "V tem novem napitku, boš našel zdravo družbo, tudi v najbolj žalostnih urah krute samote", mu je dejal, nato pa odšel.
Tako je nastal napitek, ki so ga belci kasneje sprejeli pod imenom Chimarrão v Braziliji in Yerba Mate v Argentini, Urugvaju in Paragvaju.
Srkanje zelenega soka je starca postavilo na noge, dobil je novih moči in s hčerko sta lahko nadaljevala svoje dolgo potovanje za plemenom. Končno sta jih srečala in bila sta sprejeta z največjim veseljem. Celotno pleme je sprejelo tudi navado pitja zelenega zelišča, grenko-sladkega okusa, ki je dajal moč in pogum ter poživljal prijateljstva v žalostnih urah skrajne samote.
Mate je postal najbolj pogosta sestavina v gospodinjstvih in domačih lekarnah Guaranijev, in tako ostaja vse do danes. V današnjem modernem Paragvaju in južni Braziliji, je Mate čaj narejen iz listov namočenih v vročo vodo.
Pravzaprav se veliko količino listja najprej namoči v hladni vodi, nato pa znova in znova dodajamo toplo vodo, dokler še uživamo v polnem okusu. Med vsakim dolivanjem tople vode se čaj uživa skozi posebno slamico iz lesa ali kovine, ki se imenuje bombilla, in nam hkrati tudi prefiltrira zdrobljene liste. Uživa se ga tudi kot hladno pijačo, napitek imenujemo terere in ga najpogosteje nudijo v Paragvaju.
